Novosti

Jean-Jacques Lecercle, francoski anglist, lingvist, literarni teoretik in filozof, od svoje prve do najnovejše knjige o govorici raziskuje njeno konstitutivno in nerazločljivo dvojnost. Na eni strani jezik kot sredstvo komunikacije in kot sistem, ki ga je mogoče proučevati v njegovi imanenci in ga postaviti za objekt neke znanosti, lingvistike, in na drugi vse tisto, kar […]

Odbor za Nagrado Nede Pagon je na 39. slovenskem knjižnem sejmu na posebni slovesnosti podelil letošnjo Nagrado Nede Pagon za knjižnega urednika/urednico.Letos sta bila prejemnika dva: Amelia Kraigher za izstopajoče uredniške dosežke v zadnjih petih letih in Matevž Kos za uredniški opus.Pogovor z nagrajencema je vodila Valentina Smej Novak, slovesnost ob podelitvi je povezoval Jan

Znana letošnja prejemnika Nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika/urednico Nagrado za izjemne uredniške dosežke v zadnjih petih letih prejme Amelia Kraigher, odgovorna urednica pri založbi /*cf. Nagrado za uredniški opus prejme dr. Matevž Kos, eden najvidnejših slovenskih urednikov humanističnih in esejističnih del izvirne in prevodne knjižne produkcije. Podelitev nagrad bo izvedena na posebni slovesnosti v

Delo Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Obenem gre za prispevek k antropološkemu razumevanju procesov oblikovanja meščanskega habitusa, konstrukcije moderne civilne družbe, razširjanja nacionalnih idej, emancipacije žensk in združevanja v intelektualne mreže. Avtorica analizira

Marc Bloch (1886–1944) je kot medievalist in soustanovitelj analovske šole zapustil trajno metodološko sled v francoskem in svetovnem zgodovinopisju 20. stoletja. Predstavljamo izbor besedil, ki odstirajo Blochov pogled na ključna metodološka in epistemološka vprašanja zgodovinopisja, obenem pa ponuja vpogled v postopno oblikovanje Blochove metodologije. V njem najdemo zagovor globinske in problemske zgodovine, problematizacijo spomina in

Teogenij (1440) je eden najpomembnejših filozofskih spisov italijanskega renesančnega humanizma. Kratka dialoška razprava, sestavljena iz dveh knjig (poglavij), obravnava namišljeno razpravo med dvema likoma, ki se osredotoča na najbolj bistvena in najbolj težavna vprašanja človeškega življenja: bogastvo in revščina, dostojanstvo in človeška beda, svoboda in usoda, aktivno in kontemplativno življenje, politika in vojna, človeška vrlina

Ruski literarni teoretik in zgodovinar P. N. Medvedev je danes znan predvsem po delovanju v krogu M. M. Bahtina, enega najvidnejših ruskih in svetovnih proučevalcev književnosti v prejšnjem stoletju. V 20. letih sta tako tesno sodelovala, da večina ruskih poznavalcev za avtorja Formalne metode šteje kar Bahtina. Medtem ko vprašanja avtorstva najbrž ne bo mogoče

Knjiga iz leta 1956 je avtorju skupaj s knjigo Les intellectuels au Moyen Âge iz leta 1957(slovenski prevod Intelektualci v srednjem veku, 1998), odprla pot v šesti oddelek (raziskovalni oddelek) pariške École Pratique des Hautes Études pod vodstom Fernanda Braudela in v krog najvplivnejših avtorjev t. i. nove zgodovine. Knjiga obravnava razvoj poklicne dejavnosti trgovcev,

Psihoanalitične študije predstavljajo zbirko v slovenščino prevedenih in izbranih del Sándorja Ferenczija, nastalih v času najtesnejšega sodelovanja in prijateljevanja s Sigmundom Freudom. V zbirko so bila vključena po mnenju prevajalca pomembnejša in zanimivejša avtorjeva dela, ki bralcu nazorno prikažejo edinstvenost tega med slovenskimi bralci še nepoznanega avtorja. Posebnost v zbirko zajetih del je med drugimi

Knjiga Rimsko cesarstvo in njegovi Germani povzema avtorjeve dolgoletne raziskave zgodovine germanskih ljudstev, njihovih stikov z rimskim cesarstvom, kot tudi njihove akomodacije, akulturacije in transformacije v času, ko so si na rimskim tleh ustvarili svoja kraljestva. Avtor je odličen pripovedovalec in s knjigo vpelje avtorja v čas in svet, ki je ključnega pomena za oblikovanje