Na Slovenskem se je teoretska humanistična produkcija prebijala skozi nenadno prevlado tehnoloških, tehničnih in naravoslovnih ved, katerih izjemni napredek in korist sta zasenčila vednost o družbenosti. Znotraj svojih okvirov je morala ta produkcija — ob vsem spoštovanju do narodove tradicije — dokazovati, da je pogoj za znanstveno formiranje naših misli in teorije tudi njeno enakovredno, kompetitivno razmerje do produkcij teoretske narave v deželah, ki so primerljive glede tovrstne vednosti.