Novosti

Raul Hilberg (1926–2007) je bil v Avstriji rojen judovsko-ameriški politolog in zgodovinar. Je avtor temeljnega zgodovinskega dela Uničenje evropskih Judov, monumentalnega besedila, ki je izšlo v treh zvezkih in obsega več kot 1200 strani.

Boria Sax sodi med vodilne učenjake na področju preučevanja živali v njihovih interakcijah z ljudmi. (Področje je zaznamovano z različnimi imeni, med drugimi animalistika oz. animal studies, antrozoologija, zooantropologija, etnozoologija itn.) V vrsti knjig, ki jih je napisal na to temo, gre knjigi Živali v Tretjem rajhu posebno mesto, saj je v njej najprepričljiveje razvil

Pogovori Erazma Rotterdamskega, ki so danes nekoliko manj znani kot Hvalnica norosti, so bili eden največjih založniških uspehov 16. stoletja. Že za časa avtorjevega življenja je, če štejemo tudi prevode, krožilo več kot sto izdaj, še sto drugih pa od avtorjeve smrti (1536) do konca 16. stoletja. Ostri napadi, ki jih je knjiga doživela, in polemike, ki

Jean-Jacques Lecercle, francoski anglist, lingvist, literarni teoretik in filozof, od svoje prve do najnovejše knjige o govorici raziskuje njeno konstitutivno in nerazločljivo dvojnost. Na eni strani jezik kot sredstvo komunikacije in kot sistem, ki ga je mogoče proučevati v njegovi imanenci in ga postaviti za objekt neke znanosti, lingvistike, in na drugi vse tisto, kar

Odbor za Nagrado Nede Pagon je na 39. slovenskem knjižnem sejmu na posebni slovesnosti podelil letošnjo Nagrado Nede Pagon za knjižnega urednika/urednico.Letos sta bila prejemnika dva: Amelia Kraigher za izstopajoče uredniške dosežke v zadnjih petih letih in Matevž Kos za uredniški opus.Pogovor z nagrajencema je vodila Valentina Smej Novak, slovesnost ob podelitvi je povezoval Jan

Znana letošnja prejemnika Nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika/urednico Nagrado za izjemne uredniške dosežke v zadnjih petih letih prejme Amelia Kraigher, odgovorna urednica pri založbi /*cf. Nagrado za uredniški opus prejme dr. Matevž Kos, eden najvidnejših slovenskih urednikov humanističnih in esejističnih del izvirne in prevodne knjižne produkcije. Podelitev nagrad bo izvedena na posebni slovesnosti v

Delo Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Obenem gre za prispevek k antropološkemu razumevanju procesov oblikovanja meščanskega habitusa, konstrukcije moderne civilne družbe, razširjanja nacionalnih idej, emancipacije žensk in združevanja v intelektualne mreže. Avtorica analizira

Marc Bloch (1886–1944) je kot medievalist in soustanovitelj analovske šole zapustil trajno metodološko sled v francoskem in svetovnem zgodovinopisju 20. stoletja. Predstavljamo izbor besedil, ki odstirajo Blochov pogled na ključna metodološka in epistemološka vprašanja zgodovinopisja, obenem pa ponuja vpogled v postopno oblikovanje Blochove metodologije. V njem najdemo zagovor globinske in problemske zgodovine, problematizacijo spomina in

Teogenij (1440) je eden najpomembnejših filozofskih spisov italijanskega renesančnega humanizma. Kratka dialoška razprava, sestavljena iz dveh knjig (poglavij), obravnava namišljeno razpravo med dvema likoma, ki se osredotoča na najbolj bistvena in najbolj težavna vprašanja človeškega življenja: bogastvo in revščina, dostojanstvo in človeška beda, svoboda in usoda, aktivno in kontemplativno življenje, politika in vojna, človeška vrlina

Ruski literarni teoretik in zgodovinar P. N. Medvedev je danes znan predvsem po delovanju v krogu M. M. Bahtina, enega najvidnejših ruskih in svetovnih proučevalcev književnosti v prejšnjem stoletju. V 20. letih sta tako tesno sodelovala, da večina ruskih poznavalcev za avtorja Formalne metode šteje kar Bahtina. Medtem ko vprašanja avtorstva najbrž ne bo mogoče