Author name: admin

Raul Hilberg (1926–2007) je bil v Avstriji rojen judovsko-ameriški politolog in zgodovinar. Je avtor temeljnega zgodovinskega dela Uničenje evropskih Judov, monumentalnega besedila, ki je izšlo v treh zvezkih in obsega več kot 1200 strani.

Raul Hilberg (1926–2007) je bil v Avstriji rojen judovsko-ameriški politolog in zgodovinar. Je avtor temeljnega zgodovinskega dela Uničenje evropskih Judov, monumentalnega besedila, ki je izšlo v treh zvezkih in obsega več kot 1200 strani.

Boria Sax sodi med vodilne učenjake na področju preučevanja živali v njihovih interakcijah z ljudmi. (Področje je zaznamovano z različnimi imeni, med drugimi animalistika oz. animal studies, antrozoologija, zooantropologija, etnozoologija itn.) V vrsti knjig, ki jih je napisal na to temo, gre knjigi Živali v Tretjem rajhu posebno mesto, saj je v njej najprepričljiveje razvil

Odbor za Nagrado Nede Pagon je na 39. slovenskem knjižnem sejmu na posebni slovesnosti podelil letošnjo Nagrado Nede Pagon za knjižnega urednika/urednico.Letos sta bila prejemnika dva: Amelia Kraigher za izstopajoče uredniške dosežke v zadnjih petih letih in Matevž Kos za uredniški opus.Pogovor z nagrajencema je vodila Valentina Smej Novak, slovesnost ob podelitvi je povezoval Jan

Znana letošnja prejemnika Nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika/urednico Nagrado za izjemne uredniške dosežke v zadnjih petih letih prejme Amelia Kraigher, odgovorna urednica pri založbi /*cf. Nagrado za uredniški opus prejme dr. Matevž Kos, eden najvidnejših slovenskih urednikov humanističnih in esejističnih del izvirne in prevodne knjižne produkcije. Podelitev nagrad bo izvedena na posebni slovesnosti v

Delo Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Obenem gre za prispevek k antropološkemu razumevanju procesov oblikovanja meščanskega habitusa, konstrukcije moderne civilne družbe, razširjanja nacionalnih idej, emancipacije žensk in združevanja v intelektualne mreže. Avtorica analizira

Marc Bloch (1886–1944) je kot medievalist in soustanovitelj analovske šole zapustil trajno metodološko sled v francoskem in svetovnem zgodovinopisju 20. stoletja. Predstavljamo izbor besedil, ki odstirajo Blochov pogled na ključna metodološka in epistemološka vprašanja zgodovinopisja, obenem pa ponuja vpogled v postopno oblikovanje Blochove metodologije. V njem najdemo zagovor globinske in problemske zgodovine, problematizacijo spomina in