Besede in reči

»Leta 1966 je bil izid Foucaultovih Besed in reči velik dogodek. Na prvi pogled vsekakor ni videti, da bi zajetna in zahtevna knjiga, ki se ukvarja z zelo specialistično temo, na hitro rečeno, z arheologijo epistemičnih struktur vednosti od 16. do 19. stoletja, imela kakšne nastavke za to, da bi lahko postala velika knjigotrška uspešnica. A v tistem neverjetnem času je bilo možno vse […]. Besede in reči pripovedujejo veliko zgodbo. Naslov je v svoji preprostosti indikativen in hkrati docela ironičen in zavajajoč. Kaj bi bilo tisto, kar povezuje besede in reči? Kako besede zadevajo reči? Kaj bi bil skupni medij, v katerem se lahko oboje srečajo in navezujejo?« (Iz spremne besede)