Glasba v družbenih spremembah

Eno redkih del, ki utemeljuje sociologijo glasbe, teoretsko reflektira ranljiva razmerja med družbo in umetnostjo, posebej glasbo. Avtor na neoporečni muzikološki podlagi tke teoretsko vez od Comta in Spencerja pa Simmla, Veblena in posebej Webra, vse tja do Adorna in Benjamina in jo pri tem spaja z družbenim ozadjem. To delo tudi ne strogo in dovolj glasbeno izobraženim bralcem nudi zanimivo in tehtno branje. Sega v izjemno široko raziskovalno področje, ne samo iz teoretske sociologije, ampak tudi v vprašanja strukture samega glasbenega delovanja, mutacije glasbenega vedenja, arhitekture in glasbe vse do raziskav občinstva in identitet ter ekonomskih dilem umetniške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, prav do časov “tehnične reproduktibilnosti usmetnosti”.