Pošast in lepotica

Knjiga, ki preučuje vpliv nekaterih simbolov na realnost, se začne s poročnim obredom, ki ga Accatijeva obravnava kot gledališki prizor, in se razvije v razpravo o preobrazbi materinske podobe in ideje spočetja, ki od odnosa med očetom in materjo kot predstavnikoma dveh družbenih skupin preide na zasebni odnos med sinom in materjo, ki je zunaj okvira družbene pripadnosti matere ali sina. Avtorica izhaja iz vprašanja, kako je mogoče, da tako močna institucija, kot je katoliška cerkev, ki jo praviloma sestavljajo samo moški, privzame za svoj simbol ženski lik Marije kot prototip materinskosti. Hipoteza Accatijeve je, da je odvisnost žensk od moških družbena funkcija, ki jim je dodeljena. Pri tem ne gre le za izključevanje žensk, temveč je njen pravi namen, sicer skrit, zagotavljanje stabilnosti. Ženska odvisnost je temeljno načelo in pomirjujoča možnost, da se na ženske lahko zanesemo.