Občutje smrti in ljubezen do življenja v renesansi

Prevod: Vera Troha Spremna beseda: Braco Rotar Izvirnik je izšel leta 1957 (raziskavo pa je avtor začel 1949!), in ko je 20 let pozneje izšel slovenski prevod, je izvirno delo doživelo že več ponatisov in prevodov v mnoge jezike. To eruditsko, temeljito in hkrati z neprikrito strastjo do predmeta raziskave vešče napisano delo, je takoj postalo klasika. Postavilo je temelje poznejšim zgodovinskim razpravam o mentalitetnih strukturah, vrednostnih preobrazbah in obravnavanju “stvari vsakdanjega življenja”, kot so ljubezen, smrt in doživljanje takšnih “banalnosti”. V enajstih po pristopu in izboru tem zelo novih poglavjih razpravlja o mitu slave, ocenjevanju “pravilnega življenja in pravilne smrti”, o Montaigneu pa ikonografiji. Ta razmišljanja so z odličnim izborom slikovnih temeljev obogatila dosedanji domet in zbir vedenja umetnostne zgodovine. Delo razkriva izjemnega poznavalca evropske zgodovine (zlasti od XIV. do XVII. stol.), je zgodovina omike, katere začetki so v zgodnji italijanski renesansi, izteka pa se v ideoloških in političnih pretresih XVIII. stoletja.