Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Vedni aktiven

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

Ni piškotkov za prikaz.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

Ni piškotkov za prikaz.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

Ni piškotkov za prikaz.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

Ni piškotkov za prikaz.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

Ni piškotkov za prikaz.

Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.-XVIII. stoletje

0,00

Ni na zalogi

Šifra: 5124 Kategorija:
Avtor: Fernand BRAUDEL
Leto: 1988, 1989, 1991
Prevod: Gregor Moder
Spremna beseda: Peter Vodopivec

Avtor je s širokim zamahom tako rekoč neomejeno razprostrl zgodovinarjevo radovednost na vso (lokalno/globalno) družbo in ljudem vsakokratno družbeno, družabno in nazorno okolje. Zahteval je množitev “zornih kotov”, a je svoje (pred)multidisciplinarno delo utemeljeval na mikrozgodovinskih študijah, katerih rezultat mora biti makrosinteza. Ta šele lahko da celostno podobo kar se da obsežnega prostora in daljšega časa v zgodovini. Braudelov znameniti tridelni obrazec (trije temačni pasovi: materialno življenje ali materialna civilizacija, menjave, kapitalizem) obvladuje in je “primerjalni okvir knjige, ki sem jo namenoma zasnoval na robu teorije in vseh teorij, v znamenju zgolj stvarnega opazovanja in zgolj primerjalne zgodovine. Primerjanje v času, s pomočjo vselej zanesljive govorice dolgega trajanja in dialektike sedanjost-preteklost; primerjane v kar se da velikem prostoru, saj sem raziskovanje, kolikor je bilo v moji moči, razširil na ves svet in ga tako ‘posvetil’.” Obsežno delo Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem je v slovenskem prevodu izšlo v treh delih (šestih knjigah), vsi trije so bogato ilustrirani, opremljeni z grafikoni in tabelami in zelo referenčnimi opombami: – Strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče (III. letnik, 1988): prvo je “tehtanje sveta”, spoznavanje meja mogočega v predindustrijskem svetu. Po avtorjevem mnenju je prva knjiga najbolj zapletena, ker je “zahrbtna posledica številnih ciljev” in “mučne spojitve parazgodovinskih razprav”, ki so sicer razporejene po posameznih disciplinah. Posebna novost v zgodovinopisju pa je vpeljava vsakdanjega življenja v obravnavo neenakega sveta ljudi v območje zgodovine in določanje ločnice med odvečnim in vsakdanjim. – Igre menjave (IV. letnik, 1989): poenostavljeno bi lahko rekli, da se v tem, drugem delu avtor loteva raziskovanja “nadstropja” nad pritličjem, ki ga je v prvem delu predstavljalo materialno življenje, to je gospodarskega življenja nad njim. Le-to pa se začenja prav na pragu menjalne vrednosti. Avtor razčlenjuje celoto iger menjave in na njeni podlagi opredeljuje zakonitosti in vzvode, zaradi katerih pred nami nastaja splošna gospodarska zgodovina na temeljih nove tipologije, zlasti v primerjavi gospodarstva in višjega kapitalizma. – Čas sveta (VI. letnik, 1991): od proizvodnje in porabe prek menjave do trga in zgodnjega kapitalizma, od opisovanja, analiziranja in primerjanja prehajamo v tretji knjigi k času samemu, ki je bil v prejšnjih dveh delih predvsem pripomoček pri opazovanju in dokazilo za “dolgo trajanje”. Tu gre za kronološki potek zgodovine v različnih časovnih presekih in za študij zaporednih prevlad v mednarodnem gospodarstvu; avtor je dejal, da gre tu za “zgodovino”. Veličastno znanstveno sago v šestih knjigah sklene avtor s poglavjem “Bo kapitalizem preživel?”.  

Nakupovalna košarica