Kri in mleko. Sugestivnost podobe I

Avtor obravnava Kužno podobo iz cerkve Svetega Primoža in Felicijana nad Kamnikom, fresko iz leta 1504, ki je daleč najboljši primer umetnosti tistega časa pri nas. Na njej razgaljene Marijine dojke sugestivno prepletajo vizualne in psihološke silnice. Svetoprimoška aluzija na Marijino žensko funkcijo je omogočala, da je gledalec, dovolj izobražen v svetih resnicah, lahko temo dvojnega priprošništva dojel tudi kot pripoved o skrivnosti božjega rojstva, saj to najnatančneje pojasnjuje prav likovna umetnost. Celotna ikonografska zasnova izpričuje subtilen premik, ki se je predvsem v srednje in severnoevropski umetnosti in miselnosti dogajal ravno ob koncu srednjega veka, in tako tudi posredniška tema potrjuje, da je mleko začelo nadomeščati kri, Marija spodrivati Jezusa.