Kako napravimo kaj z besedami

Austin je začetnik nove veje filozofije jezika. Njegova teorija govornih dejanj je sicer del jezikoslovja, a je še vedno tipična pragmatika. Austina ne zanima toliko jezik in njegove posebnosti, temveč samo način in pogoji njegove rabe. V sklopu predavanj je opisal razliko med performativi – govornimi dejanji in konstativi – opisi in trditvami. Pri performativih ne moremo govoriti o njihovi resničnosti ali neresničnosti, tako kot to lahko počnemo pri konstativih, ampak moramo uvesti merilo ustreznosti. Na osnovi tega dela se je razvila teorija govornih dejanj, iz katere se je kasneje razvila tudi semantika ustreznostnih pogojev.