Znotraj mislečih svetov

V predgovoru Umberta Eca k tej izjemno pomembni knjigi za razumevanje in razlago jezika in kulture beremo: “v šestdesetih letih sta mir in tišino akademskega sveta pretresli besedi semiotika (oziroma semiologija) in strukturalizem”. Na tradiciji ruskih formalistov in njeni kritični refleksiji je nastalo novo znanstveno področje, za kar gre največja zasluga prav J.M. Lotmanu. Naloga semiotike je preučiti vso raznolikost znakovnih sistemov in vseh vrst komunikacijskih procesov, ki jih ti sistemi porajajo; na teh predpostavkah je Lotman opravil vrsto natančnih analiz cele vrste kultur, v katerih je združil strukturalistično metodo (sinhroni pristop) s historizmom. Lotman je spoznal, da mnoštvo kodov v dani kulturi poraja nasprotje in hibride, kar je imenoval semiosfera – vsi njeni elementi so v dinamičnem sorazmerju in stalno spreminjajo formule medsebojnih odnosov. Kulturo je po Lotmanu treba razumeti kot semiosfero, se pravi kot enotni mehanizem.