Zgodovina umetnosti

Ernst H. Gombrich (1909−2001) je bil rojen na Dunaju, kjer je tudi študiral, večino svojega rofesionalnega življenja pa je preživel v Združenem kraljestvu, kjer je večinoma deloval na Warburgovem inštitutu v Londonu, postal član Kraljeve akademije, predaval pa je tudi na Londonski univerzi. Velik del svojega znanstvenega dela je posvetil preučevanju renesanse in psihologije zaznavanja, pa tudi kulturni zgodovini in tradiciji. Je avtor vrste vplivnih del, med njimi Art and Illusion (1960), Meditations on a Hobby Horse (1963), Studies in the Art of the Renaissance (1967−86), The Image and the Eye (1981), Aby Warburg: An Intellectual Biography (1970), The Sense of Order (1979) Ideals & Idols. Essays on Values in History and Art (1979), Reflections on the History of Art (1987) in The Preference for the Primitive (2002). V slovenščini so doslej izšli njegovi Spisi o umetnosti (Studia humanitatis, 1990) in Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce (1995).

Zgodovina umetnosti (The Story of Art) je eno najznamenitejših del s področja umetnostne zgodovine. Prvič je izšlo leta 1950, odtlej pa je bilo prevedeno v več kot 30 jezikov in prodano v več kot osmih milijonih izvodov. Ob tem pa je bilo deležno odličnih kritik in do danes ostaja eno najbolj cenjenih preglednih del in najboljši uvod v umetnostno zgodovino tako za dijake in študente kot za vse druge ljubitelje umetnosti, saj je ob strokovni odličnosti tudi nadvse berljivo in dostopno za najširši krog bralcev. Ernst H. Gombrich namreč ni bil le eden od najpomembnejših umetnostnih zgodovinarjev 20. stoletja, ampak tudi eden tistih, ki so kompleksne ideje svoje vede znali izraziti priljudno in privlačno. S svojim eruditskim znanjem bralce najprej opremi s kulturnim in zgodovinskim ozadjem, saj je le tako mogoče celovito razumeti in ceniti umetnike in njihova dela. V tem pogledu je bil, tako kot Ervin Panofsky, eden tistih, ki so tlakovali pot antropološko usmerjenemu preučevanju zgodovine umetnosti in se odmaknili od stare formalistične smeri.

Zgodovina umetnosti se v 28 poglavjih  sprehodi od prazgodovine do moderne dobe, vendar Gombrich o zgodovini umetnosti ne piše kot o stalnem in premočrtnem napredku, ampak v vsakem obdobju opozori na to, kaj je pridobilo in kaj izgubilo, katere vrednote in ideje je prinašala umetnost in katere je opustila. Bralca vedno znova vabi, naj si predstavlja, s kakšnimi estetskimi in tehničnimi problemi so se ubadali umetniki, nato pa razloži, kako so jih rešili in presegli. Vsa obravnavana umetniška dela so prikazana s fotografijami.