Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja

Četudi je obstoječi gospodarski sistem podvržen močnemu nihanju zaposlenosti in proizvodnje, ni uničevalno nestabilen – ugotavlja Keynes v svojem klasičnem delu iz leta 1936 –: zdi se povsem mogoče, da dlje časa deluje brez vsake težnje po okrevanju ali popolnem sesutju. Zato Keynes pripiše nove naloge državi. Država bo morala vzpostaviti nadzor nad zadevami, ki so bile dotlej prepuščene posameznikom, in prek sistema obdavčenja in z določitvijo obrestne mere odločilno vplivati na nagnjenost k porabi. Po Keynesu se bo tedaj izkazalo, da je edini način za zagotavljanje približne polne zaposlenosti obsežno podružbljanje investiranja, čeprav ne na način odprave sodelovanja javne oblasti z zasebno pobudo. Racionalnega posameznika je Keynes nadomestil z racionalno državo kot varuhom visoko industrializiranega kapitalizma in individualizma, demokracije in miru, s čimer si je pridobil goreče privržence pa tudi goreče nasprotnike.