Romantična etika in duh sodobnega porabništva

C. Campbell označi svojo Romantično etiko za esejistični poizkus, ki ga je motiviralo zlasti globoko nezadovoljstvo s produktivistično pristranskostjo sodobnih interpretacij narave modernih družb. Besedilo je mogoče umestiti v širok razpon od ekonomske zgodovine do sociologije religije oziroma kulture. Besedilo odstopa od običajnih tematizacij potrošniških fenomenov predvsem z izvirnostjo, ker je usmerjeno prav v temeljne, vendar spregledane okoliščine, ki so spodbujale razvoj potrošništva. Campbellova razprava poizkuša teoretsko konceptualizirati moderno potrošništvo in ga izvleči iz globoke sence produktivističnih teorij. Cambell pokaže,daizrazita usmerjenost ljudi v trošenje ni nič zgodovinsko novega, kakor tudi ne potrata ali celo uničevanje dobrin, ki očitno presega potrebe ljudi. Novo je to, da zahteva hedonizem kapitalistične epohe vedno nove načine in predmete zadovoljevanja in da je jedro uživanja v procesu zamišljanja potrošnje in njenih imaginativnih rab in pomenov kot sredstva samoizpolnjevanja in samoizražanja, ne pa v fizičnih aktih trošenja in zadovoljevanja.Novo je tudi, da prvič usmeritev v trošenje ni le značilnost vladajočega razreda ali njegove elite, marveč življenjska usmeritev širokih družbenih skupin; sodobno porabništvo je civilizacijska značilnost, ki je zajela vse sodobne družbe.