Rdeča svetilka incesta

Prevod: Bogdan Gradišnik Spremna beseda: Iztok Saksida Sijajna antropološka študija si je za predmet raziskovanja vzela zelo omejeno polje, namreč raziskovanje primera incestnega tabuja. Vendar je že v izhodišču segla širše in sicer tako preko predmeta samega kot preko metodološkega pristopa, ki bi si ga zgolj raziskovanje incesta lahko privoščilo. Gre namreč za kritični spoprijem (in tiho željo), da bi napisali boljšo znanost o človeku z združevanjem najboljšega, kar so dognali Darwin, Marx, Freud in Lévi-Strauss. Tudi zato avtor pravi, da “ni strokovnjaka, ki bi mu bila ta knjiga namenjena, saj – hvala bogu – ne obstaja panoga, za katero bi to moglo biti ‘tekst’.” V odličnem, berljivem prevodu je pred nami pravi (nehermetični) poskus koherentnejše predelave humanističnih vednosti, obilno podprt z znanstvenim aparatom (od opomb do bibliografije in geselnika), ki nas seznanja z antropološkimi viri in ne prikriva njihovega vpliva na avtorja. Sicer pa je avtor sam o sebi vse zapisal (in ničesar ni dodati).