Podrejenost žensk

Harriet Taylor, hči Thomasa Hardyja, je leta 1830, ko se je pridružila krogu, ki je imel radikalne poglede na politiko, spoznala Johna Stuarta Milla, prvega moškega, ki jo je obravnaval kot sebi enako in je kasneje celo priznal, da je v večini del, podpisanih z njegovim imenom, zelo pomemben prispevek Harriet Taylor. Podrejenost žensk, delo iz leta 1869, govori o tako močni prepletenosti družbenih in naravnih zakonov, da kolektivni upor žensk proti moči moških ni preveč verjeten. Ženske so postavljene v položaj, ki se tako razlikuje od vseh drugih razrednih subjektov, da njihovi gospodarji zahtevajo od njih več kot zgolj običajno uslužnost. Moški nad ženskami nočejo imeti le nadvlade, pač pa si jih hočejo podrediti tudi čustveno. Karta, na katero igrajo pri vpreganju ženskih misli, je strah, naj bo že pred njimi ali pred Bogom. V ta namen kajpak deluje tudi ustrezno naravnana vzgoja.