Podobno v nepodobnem. O metafori v novoveški filozofiji

Študija o filozofski metaforiki 17. in 18. stoletja odpira vprašanje, v kolikšni meri je imaginacija določujoča za neko mišljenje, ki se je vzpostavilo predvsem kot emancipacija ideje. Glavne poteze novoveške racionalnosti so interpretirane v luči podob, v katere filozofija ne le ostaja ujeta, temveč je brez njih celo popolnoma brez moči. Jasne in razločne ideje so tako omogočene z nizom jasnih in razločnih metafor, vendar pa po drugi strani tudi definicijo metafore določa uvid, ki je bistveno filozofski. To dvojno igro omogoča prav koncept iskanja podobnega v nepodobnem, ki se kaže kot temeljna operacija obeh, filozofije in metafore.