Osvojitev Amerike

Čemu v osemdesetih letih 20. stoletja napisati Osvojitev Amerike in čemu knjigo Tzvetana Todorova trideset let kasneje poslove­niti kot humanistično klasiko? Ali ni bilo o podvigih Kolumba, Cortésa, Pizarrov in drugih konkvistadorjev napisanih že dovolj zgodovinskih knjig, da je o tem znano že vse, kar je potrebno? Ena prvih reči, ki jih izvemo o namenih Todorova s to knjigo od njega samega, je, da jo je napisal kot moralist in ne kot zgodovinar. Razlog, zakaj je napisana, ni pomanjkanje zgodovino­pisnih podatkov o dogajanju pred pol tisočletja. V letih pred 500. obletnico Kolumbovega priplutja na koralni otok in v letih po tej obletnici je izšlo na desetine knjig, ki so problematizirale celoten splet okoliščin evropejskega »odkritja« in osvojitve »No­vega sveta«. Te knjige so spodnesle razumevanje tega dogajanja kot zmage evropskega duha, tehnologije in civilizacije. Predvsem so ta proces rekonstruirale kot dogajanje, ki sta ga obe strani v trku ljudi z obeh polobel, »vzhodne« in »zahodne«, doživeli tako, da ga je ena utrpela, iz njega pa je izšlo nekaj novega, mešanega in križanega, nekaj, kar niti po pol tisočletja nima trdne pred­stave o svoji novosti. (Iz spremne študije)