Javni jezik. K lingvistiki javne komunikacije

Škiljan lingvistiko javne komunikacije koncipira kot disciplino, ki preučuje medsebojno tesno povezana predmeta: kontekst javne komunikacije in jezik, ki se v njem uporablja. Pokaže in argumentira ugotovitev, da je v okviru etike javnega komuniciranja moderna, racionalno konstituirana družbena skupnost resda promovirala nedotakljivost individualnih in kolektivnih identitet v temeljni etični imperativ, vendar pa tako praksa kot teorija javne komunikacije dokazujeta, da se javni jezik bolj podreja pravilom, ki izhajajo iz porazdelitve družbene moči, kot pa etičnim načelom.