Iznajdba vsakdanjosti I: Umetnost delovanja

Umetnost delovanja zgodovinopisca, epistemologa, člana jezuitskega reda in Freudovske šole Jacquesa Lacana od njene ustanovitve (1964) do razpusta (1980) Michela de Certeauja je prvi del študije Iznajdba vsakdanjosti (1980). S tezo o vsakdanjih praksah (govoru, branju, hoji, nakupovanju, kuhanju …) kot subverzivnih sredobežnih taktikah v boju zoper sredotežne oblastniške strategije se pisec med drugim sooča s filozofskoanalitično, semiotično in psihoanalitično konceptualizacijo vsakdanje govorice, s Foucaultovimi in Bourdieujevimi analizami razmerja oblasti in vednosti pa z marxovsko teorizacijo blagovne menjave in alternativnih oblik družbenosti. Tako se Certeau posredno odziva tudi na revolt ’68, na “pečat”, ki ga bo za vedno zaznamoval, kot beremo v (prav tako prevedenem) insiderskem in obenem refleksivnem predgovoru Luce Giard, ki je skupaj s Pierrom Mayolom napisala drugi del Iznajdbe vsakdanjosti (Stanovati, kuhati).