Državljanska vojna v Franciji

Pariška komuna ostaja ravno po zaslugi Karla Marxa še naprej duhovni izziv: sistematičen upor ljudstva zoper tlačenje, zoper koruptno, tatinsko oblast. Vedno znova se izkazuje, na kakšna podla dejanja je pripravljena oblast, brž ko je soočena z upiranjem ljudstva. Več kot očitno je tudi, da nobena nacionalna emancipacija več ne zakrije dejstva, da se mezde določajo po načelu, na katero je opozoril že Marx: da »kapital nima domovine«. Seveda pa ima center in periferijo, in v globalizaciji se to čuti zelo otipljivo, posebej močno na ceni »delovne sile«. Pariška komuna zdaj pripada zgodovini. Razmislek o njej, ki ga je odprl Karl Marx, pa se nadaljuje. Na nov način se odpirajo socialna vprašanja, na nov način se odpira razmislek o politiki. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na znano francosko reklo: Plus ça change, plus c’est la m?me chose. ? Bolj ko se spreminja, bolj je to ista stvar. Še tako spremenjen kapitalizem je namreč še vedno isto: kapitalizem s svojim hudim in zlom. (Iz spremne študije Božidarja Debenjaka.)