Bogastvo narodov (trda vezava)

»Kako po dobrih dvesto letih od nastanka brati Bogastvo narodov? Očitno je besedilo prestalo preizkus časa in preživelo različne interpretacije ter celo očitna potvarjanja. Po celovitem vrednotenju Smithove filozofije ugotovimo, da je ta ne samo liberalna v ekonomskem smislu, ampak je v političnem in moralnem smislu zaznamovana z močnim konservativnim pridihom. Z združitvijo obeh pozicij pridemo do paradigme konservativnega liberalizma, ki spoštuje pomen morale, tradicije, navad, običajev, kulture, ki so utelešeni v družinah, lokalnih skupnostih in religiji. Družba ne more delovati kot nepopisan list, zgolj na podlagi tržnih odnosov. Ti lahko preživijo le s pomočjo neformalnih institucij, ki podpirajo sodelovanje v družbi in so zgodovinsko gledano rezultat spontanih družbenih procesov in ne zavestnega načrtovanja. Te institucije civilne družbe se nahajajo onstran ponudbe in povpraševanja, so pa ključne za vzpostavitev povezave med svobodo in redom. Svoboda, oropana urejenosti civilne družbe, se hitro sprevrže v anarhijo.« (Iz spremne besede B. Brščiča).