Adorno, Benjamin, Bloch, Brecht, Lukács in Jameson

V marksizmu 20. stoletja je bil povod za polemiko med realizmom in modernizmom vztrajni vpliv ekspresionizma med pisatelji nemške levice v 20. in 30. letih. Lukácseva neizprosna ideološka zavrnitev ekspresionizma v letu 1934 je pripravila teren za niz med sabo povezanih razprav in debat med Blochom, Lukácsem, Brechtom, Benjaminom in Adornom, ki so objavljene v tej knjigi. Zanimivost teh dvobojev v veliki meri izhaja iz dinamike, ki naglo in zaporedoma proizvede vse logične možnosti, s tem pa že seže onkraj ekspresionizma kot lokalnega pojava in celo onkraj idealnega tipa samega realizma ter svoj domet razširi na probleme popularne umetnosti, naturalizma, socialističnega realizma, avantgardizma, medijev in ne nazadnje modernizma – političnega in nepolitičnega – nasploh. Mnoge od temeljnih tem so se prek frankfurtske šole, posebej Marcuseja, prenesle na študentska in protivojna gibanja 60. let, preporod Brechta pa je zagotovil njihovo razširitev med političnimi modernizmi.