Rimsko cesarstvo in njegovi Germani

Prof. emeritus dr. Herwig Wolfram (roj. 1934) je vodilni in mednarodno najbolj ugledni avstrijski zgodovinar pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Je član različnih akademij (med njimi tudi SAZU) in strokovnih združenj v ZDA in Evropi. Je avtor cele vrste knjig, ki so bile objavljene tudi v prevodih. Med drugim je objavil in komentiral najpomembnejši vir za zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku (Conversio Bagoariorum et Carantanorum), ki je centralnega pomena za slovensko zgodovino tistega časa; čez 400 strani obsežna monografija je izšla leta 2012 (ponatis 2013) v nemščini v Ljubljani v sozaložništvu Zveze Zgodovinskih društev Slovenije (Zgodovinski časopis) in SAZU. Wolfram je s svojimi raziskavami odpiral nove perspektive poznoantične in zgodnjesrednjeveške zgodovine. Pomembni so zlasti njegovi prispevki o interakciji med germanskimi ljudstvi in njihovimi kraljestvi ter rimskim cesarstvom kot tudi novo razumevanje zgodnjesrednjeveških ljudstev in njihove identitete. Njegova Zgodovina Gotov je v tem pogledu paradigmatično in standardno delo evropskega zgodovinopisja.

Knjiga Rimsko cesarstvo in njegovi Germani povzema avtorjeve dolgoletne raziskave zgodovine germanskih ljudstev, njihovih stikov z rimskim cesarstvom, kot tudi njihove akomodacije, akulturacije in transformacije v času, ko so si na rimskim tleh ustvarili svoja kraljestva. Avtor je odličen pripovedovalec in s knjigo vpelje avtorja v čas in svet, ki je ključnega pomena za oblikovanje postantične in s tem tudi sedanje Evrope. Poleg izvrstnega sloga odlikuje knjigo tudi jasen metodološki in konceptualni pristop. Posebej dragoceni sta v tem oziru prvo in drugo poglavje, v katerih avtor pojasni nekatere temeljne pojme (virov in zgodovinopisja), institucije in pojave. V drugem delu (obsežno tretje poglavje) nudi avtor bralcu odličen pregled zgodovine posameznih germanskih ljudstev od njihovega prvega stika z rimskim svetom v prvih postkristusovskih stoletjih in vse do konca obdobja preseljevanja ljudstev v 7. oziroma 8. stoletju. Na ta način knjiga tudi povezuje (pozno) antiko in (zgodnji) srednji vek v eno obdobje in med njiju ne postavlja tako ostre ločnice, kot se to običajno počne.

Rimsko cesarstvo in njegovi Germani</em> ponuja odličen vpogled v enega najbolj pomembnih obdobij evropske zgodovine. V knjigi se seznanimo s temeljnimi pojmi in z njimi zvezanim instrumentarijem s katerima operira moderno zgodovinopisje, kot tudi z novimi pogledi na obravnavan čas, ki so rezultat intenzivnih razprav, raziskav in diskusij v zadnjih tridesetih letih in so v marsičem spremenili njegovo ustaljeno podobo, ki jo nemara najbolj simbolizirata sintagmi, da z odstavitvijo zadnjega rimskega cesarja na zahodu (476) še zdaleč ni bilo tudi že konec rimske državnosti in da je bil germanski svet najbolj sijajno in najbolj trajno stvarjenje političnega in vojaškega genija Rimljanov. Knjiga, v kateri je avtor povzel svoje dolgoletne in celotno (tudi slovansko) Evropo obsegajoče raziskave ter jih povezal z dosežki mednarodnega zgodovinopisja, prinaša v slovenski prostor prepotrebno svežino v seznanjanju s temi vprašanji. Obenem knjiga služi študentom arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine in klasične filologije, ki se v svojem študiju srečujejo s tem obdobjem, kot eno temeljnih referenčnih del.

Knjiga je izšla v sozaložbi z Založbo ZRC.

Izid knjige je finančno podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti.