Metapsihološki spisi

Metapsihološki spisi prinašajo v kronološkem redu zbir osemnajstih Freudovih razprav, najzgodnejša je iz leta 1911, zadnja iz leta 1938, v katerih so vprašanja psihoanalize obravnavana s teoretskega vidika. Največji in osrednji del knjige zavzema šest spisov, ki so bili napisani leta 1915 in predstavljajo Freudova najpomembnejša teoretska dela, med katerimi je razprava z naslovom “Nezavedno” prav gotovo njihov vrh, saj opredeljuje pojem, brez katerega si psihoanalize ne moremo niti zamisliti. Podoben kanonski status ima spis iz leta 1923 “Jaz in Ono”, ki vsebuje opis duševnosti in načinov njenega delovanja, njegov pečat pa nosijo vsi psihoanalitski spisi po njem. Metapsihološki spisi kritičnemu bralcu omogočajo vpogled v razvoj Freudove psihološke misli in njene inherentne razpetosti med psihološkimi in kot ideal pojmovanimi naravoslovnimi razlagami.