Šamani iz prazgodovine. Trans in magija v okrašenih jamah

Clottes, ki je izšel iz tradicije empirističnega študija francoske mlajše paleolitske umetnosti, je na podlagi svojih raziskav začel opozarjati, da samo analiza podatkov ne vodi daleč in da so potrebne nove interpretacije, z novimi epistemološkimi okviri. Lewis-Williams, strokovnjak za južnoafriško skalno umetnost, pa je skozi svojo raziskovalno dejavnost spoznaval, da se v tej umetnosti, kot tudi v kalifornijski skalni umetnosti, jasno manifestira šamanizem. Izhodišče nove interpretacije, ki jo ponujata avtorja, je tako predpostavka, da je s šamanizmom najverjetneje povezana tudi evropska jamska umetnost. V svoji raziskavi šamanizem povežeta z nevropsihološkim modelom in metodo etnološke primerjave ter vzpostavita množico tesno povezanih argumentov, v okviru katerih je problem “lukenj” v arheološkem zapisu manj problematičen in odpravlja vsaj večji del kritičnih odzivov na njuno raziskovanje.