Iznajdba svobode 1700-1789; 1789 Emblemi razuma

V tem sijajnem delu enega najbolj pronicljivih zahodnih mislecev 20. stoletja sta združeni dve knjigi razmišljanja o dobi evropskega razsvetljenstva. V Iznajdbi svobode, 1700- 1789 avtor pokaže, kako je misel razsvetljencev ponovno uveljavila človeško naravo, poudarila čutenje in čutno življenje na temelju razsvetljene volje. Avtor se opira na pomembnost, ki jo je nova znanost o človeku ob koncu 17. stoletja pripisala čutenju in hotenju. Beseda iznajdba je hkrati ponovna najdba in izumljanje; je morda beseda, ki označuje dvojno namero razsvetljenske misli: uveljavitev izvorne svobode z vsemi njenimi pravicami in polaganje temeljev za prenovljeno družbo. V 1789, Emblemih razuma pa se razmišljanje izostri ob nekaterih značilnih podobah francoske revolucionarne kulture v okviru evropskega neoklasicizma. Proučuje oblike, s katerimi so slavili zmago velikih načel, pogosto upodobljeno kot zoro. Vendar pa: »V naših očeh je ta umetnost, ki je hotela izgnati temo, pravi vrhunec dosegla šele z umetniki, ki so v sebi in okoli sebe, tako kot Goya, zaznali pretečo vrnitev teme.«